Dan barikad (francosko Journée des barricades), 12. maj 1588, je bil na videz spontana javna vstaja v neomajno katoliškem Parizu proti zmerni in obotavljajoči se politiki kralja Henrika III. Vstajo je organiziral Svet šestnajstih (Conseil des Seize), ki je predstavljal šestnajst pariških četrti.[1] Vodil jo je Henrik I., vojvoda Guiški, vodja Katoliške lige, usklajeval pa Bernardino de Mendoza, veleposlanik španskega kralja Filipa II.[2]